Ključna beseda: Srečko Kosovel

»Celo si upam trditi, da je v Evropi bolj poznan kot v Sloveniji, zato se zahvaljujem vladi, da bomo lahko Kosovela predstavili širši javnosti.«

»Želela sem, da postane del nas, da je z nami v prostoru.«

»Še vedno verjamem, da večina ljudi na tem planetu, ne samo v Sloveniji, verjame v dobro. Srečko Kosovel nam je s svojo poezijo to povedal na svoj način, ampak tak, da se nad vsako njegovo besedo lahko zamislimo.«

»Celo si upam trditi, da je v Evropi bolj poznan kot v Sloveniji, zato se zahvaljujem vladi, da bomo lahko Kosovela predstavili širši javnosti.«

»Želela sem, da postane del nas, da je z nami v prostoru.«

»Še vedno verjamem, da večina ljudi na tem planetu, ne samo v Sloveniji, verjame v dobro.«

»Celo si upam trditi, da je v Evropi bolj poznan kot v Sloveniji.«

»A ko se poglobimo v njegovo delo, ugotovimo, da je povsem nasprotno.«

»Ne smemo pozabiti, da so njegovi konsi izšli najprej v tujini.«

»Že na začetku je vedel, da bodo prisotne določene reference, zlasti s Krasa, končni rezultat pa je neke vrste kolaž.«

»Bi lahko strip zaradi svoje raznolikosti nagovoril različne profile bralcev.«

»Kosovelova zapuščina presega zgolj področje kulture in sega na področje izobraževanja, raziskovanja in turizma.«

»Ne glede na družbene sisteme.«

»So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede.«

»Ko odmev prežene osamljenost.«

»Na naše delo, na črke in na barvo.«

»Granachovo življenje je ena sama strast do življenja, ki brbota tudi skozi vso njegovo pripoved.«

»Igralci so doživljali uspehe in želi slavo, nekateri so tudi obogateli, toda kljub temu se jih je v družbi držal madež zaničevanja vrednega poklica, ki se ga niso mogli znebiti.«

»Gledalci so govorili različne jezike in se različno oblačili. Vsako okolje je razvilo drugačno obredje do istih bogov. Toda vsi so se prepoznavali v enakih mitih in zgodbah. Gledališče je zato dejansko enotilo kulturne vzorce rimskega cesarstva.«

»Posebna geopolitična lega Trsta omogočila nadaljnjo in veliko svobodo pri literarnem eksperimentiranju.«

»Trst predstavlja enega vodilnih motivov njegove literature. Že leta 1911 ga je vtkal v prvi spis, ki ga je še kot otrok poslal reviji Zvonček. Pozneje leta 1925–26 pa je o njem razmišljal v Konsu Blizu polnoči.«

»Napadel Društvo narodov, ki je bilo, kot je sam ugotavljal, popolnoma brez posluha za usodo malih narodov in je ob fašističnem divjanju v Trstu, Zadru in Istri molčalo«

»Srečko Kosovel«

»Kosovél pomeni človeka, ki vleče koso: kosca; v drugem delu priimka je torej okrnjena oblika glagola vléči.«

»I, A se v Nietzschejevi knjigi pojavi kar nekajkrat, ima pa podobno – ironičnosubverzivno, tudi norčavo – funkcijo kot pri Kosovelu.«

»Pesem je nastala prve dni julija 1925. Takrat je Kosovel komaj dobro prišel domov na počitnice, ko je pri svojem očetu naletel na kmeta Jožeta Petelina – 'Gabršena', ki se je prišel posvetovat k njemu o svojih stvareh.«

»Oslovo riganje na koncu pesmi Kons. 5 ne priča samo o nekakšni norčavosti in ironično-parodični distanciranosti, temveč obstoječemu zgodovinskemu svetu izreka temeljno nezaupnico.«

»Zahtevan je bil poudarek na eksperimentu.«

»Osnovni namen projekta je bil zaznamovati 120. obletnico, naloga pa je zajemala avtorsko interpretiranje izbrane poetične vsebine.«

»Društvo narodov in apoteka, oboje je laž.«